Afrika, Španija in Monako: Po jubileju papež nadaljuje s svojimi potovanji
Vatican News
Desetdnevno potovanje v Afriko in dve potovanji v Evropi, eno za en dan v Kneževini Monako in eno za šest dni v Španiji in na španskih Kanarskih otokih. Po pomembnem potovanju v Turčijo in Libanon konec leta 2025 ter napovedi prihajajočih potovanj v Italijo, ki ga bodo popeljala na Lampeduso, papež Leon XIV. nadaljuje svoja romanja po svetu, kot je danes sporočil Tiskovni urad Svetega sedeža.
Najdaljše – od 13. do 23. aprila – ga bo vodilo po stopinjah svetega Avguština v Alžiriji (Alžir in Annaba); nato v Srednjo Afriko, Kamerun (Yaoundé, Bamenda in Douala); Angolo (Luanda, Muxima in Saurimo); in končno v Ekvatorialno Gvinejo (Malabo, Mongomo in Bata). Potovanje bo kompleksno in bo hkrati tudi spomin na svetnika iz Hipona, s katerim je Petrov naslednik povezan, kakor tudi obisk dveh držav v razvoju, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih, revnih in tistih, ki skrbijo zanje. Med cilji bo tudi mir: Leon XIV. bo odpotoval v anglofonsko regijo severnega Kameruna, kjer že deset let divja državljanska vojna, v katero so vpletene redne oborožene sile in separatisti. Končna postaja je Ekvatorialna Gvineja, edina špansko govoreča država v Afriki. To romanje je po trajanju podobno tistemu, ki ga je leta 1985 v Afriko opravil sveti Janez Pavel II., saj je v 11 dneh obiskal sedem držav.
Potovanja v tujino v prvi polovici leta 2026 se bodo začela z enodnevnim evropskim potovanjem v Kneževino Monako, ki je predvideno za 28. marec, na predvečer Velikega tedna. Leon se je želel pozitivno odzvati na ponavljajoča se povabila monaških oblasti, najprej papežu Frančišku in nato njemu samemu. Kneževina predstavlja evropsko realnost, kjer je katolicizem državna religija in kjer dialog med civilnimi institucijami in Cerkvijo ohranja konkreten pomen, tudi v javni razpravi. Pomenljivo je tudi prizadevanje Kneževine za mir, ki bo prvič v sodobnem času sprejela papeža.
Nazadnje bo Leon XIV. od 6. do 12. junija obiskal Španijo: prestolnico Madrid in nato Barcelono, da bi odprl novi in najvišji stolp Sagrade Familie, monumentalne bazilike, ki je preoblikovala obzorje katalonskega mesta. Obisk bo padel na stoto obletnico smrti briljantnega arhitekta, ki je »sanjal« o baziliki in začel njeno gradnjo, Antonija Gaudíja, ki je bil lani razglašen za častitljivega Božjega služabnika. Papež, ki bo ostal v Španiji, bo iz Barcelone odpotoval na Kanarske otoke, da bi zaključil potovanje, ki je bilo Frančišku že tako blizu srcu, kot je januarja poudaril madridski kardinal José Cobo Cano. Postanka bosta dva: Tenerife in Gran Canaria.
Na teh treh potovanjih bo imel rimski škof priložnost srečati najrazličnejše države in situacije, od muslimanske države, kot je Alžirija, kjer so kristjani res majhna manjšina in seme bratstva, do držav s krščansko večino v osrčju afriške celine, z njihovimi izzivi in veselim pričevanjem vere. Na kratko bo obiskal drugo najmanjšo državo na svetu za Vatikanom, ki leži na francoski obali, nato pa bo odpotoval v veliko evropsko državo Španijo, katere identiteto je oblikovala krščanska vera, a jo je prizadela sekularizacija. Svoje potovanje bo zaključil na Kanarskih otokih, eni glavnih migracijskih poti iz Afrike v Evropo, kamor vsako leto prispe več deset tisoč ljudi.
