Sveti oče: Nobena družba ne more živeti v miru brez skupnih resnic in vrednot

»Nobena skupnost, kaj šele celina, ne more živeti v miru brez skupnih resnic, ki oblikujejo njene norme in vrednote,« izpostavlja papež Leon XIV. v sporočilu udeležencem Evropske konference 2026, za katero upa, da bo prispevala k podpori vloge katoliških vrednot pri gradnji mirnejše in pravičnejše evropske celine.

Evropska konferenca je potekala v petek, 23. januarja 2026, v Luksemburgu na temo »Graditev miru v Evropi. Kakšna je vloga katoliške družbene misli in univerzalnih vrednot?«. Dogodek je organizirala fundacija Centesimus Annus – Pro Pontifice skupaj s Komisijo škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) in Luksemburško šolo za vero in družbo. Sporočilo, ki ga je v papeževem imenu podpisal državni tajnik kardinal Pietro Parolin, je bilo naslovljeno na predsednika fundacije Centesimus Annus Paola Garonneja, prebral pa ga je nadškof Bernardito Cleopas Auza, apostolski nuncij v Evropski uniji.

Tema Evropske konference je »še posebej pomembna glede na velik odpor do razprave o univerzalnih vrednotah, ki jih lahko religija ali kateri koli verski sistem prispeva k skupnemu dobremu družbe«, piše v sporočilu.

»Čeprav ta odpor izvira iz različnih razlogov, je temeljna kriza širjenje relativizma in zmanjšanje resnice na preprosto mnenje,« trdi Leon XIV. Poudarja, da »nobena skupnost, kaj šele celina, ne more živeti v miru in uspevati brez skupnih resnic, ki oblikujejo njene norme in vrednote.«

Nujno je treba ponovno sprejeti »resnico, da je človek ustvarjen po podobi in podobnosti Boga«. Kot je zapisano v okrožnici svetega Janeza Pavla II. Centesimus Annus: »Noben pristen napredek ni mogoč brez spoštovanja naravne in temeljne pravice do spoznanja resnice in življenja po njej« (Centesimus Annus, 29).

Papež Leon XIV. izpostavlja, da lahko družbeni nauk Cerkve v zvezi s tem veliko ponudi, saj »presega meje in zagotavlja platformo za kolektivne interese in določen način življenja, s čimer omogoča mirno sobivanje«.

Konferenca, ki je bila razdeljena na več tematskih sklopov, se je – kot je navedeno v izjavi – osredotočila na specifične vidike gradnje miru, kot so spodbujanje dialoga in diplomacije; materialna in socialna obnova povojnih družb; ter prehod iz vojne v mirovno ekonomijo, z analizo politik in finančnih instrumentov, potrebnih za podporo okrevanju, odpornosti in dolgoročni stabilnosti.

sobota, 24. januar 2026, 13:38