Sveti oče: Molimo za mir po svetu in v družinah
Papežev nagovor pred opoldansko molitvijo
Dragi bratje in sestre, srečno novo leto!
Medtem ko se ritem mesecev ponavlja, nas Gospod vabi, naj prenovimo naš čas in končno začnemo obdobje miru med vsemi ljudstvi. Brez te želje po dobrem ne bi bilo smiselno obrniti strani koledarja in napolniti naših agend.
Jubilej, ki se bo kmalu zaključil, nas je naučil, kako gojiti upanje v nov svet: s spreobrnjenjem srca k Bogu, tako da krivice spremenimo v odpuščanje, bolečino v tolažbo, krepostne namene v dobra dela. Prav s tem slogom namreč Bog sam prebiva v zgodovini in jo rešuje pred pozabo, tako da svetu podarja Odrešenika: Jezusa. On je edinorojeni Sin, ki postane naš brat, razsvetljuje vesti dobre volje, da bi mogli graditi prihodnost kot gostoljubni dom za vsakega moškega in vsako žensko, ki pride na svet.
Praznik božiča danes usmerja naš pogled v Marijo, ki je prva čutila utripati Kristusovo srce. V tišini njenega deviškega telesa se Beseda življenja naznanja kot utripanje milosti.
Bog, dobri stvarnik, od nekdaj pozna Marijino srce in naše srce. S tem, ko je postal človek, nam daje spoznavati svoje srce: zato Jezusovo srce bije za vsakega moškega in za vsako žensko. Za tiste, ki so ga pripravljeni sprejeti, kot pastirji, in za tiste, ki ga ne želijo, kot je Herod. Njegovo srce ni ravnodušno do tistih, ki nimajo srca za bližnjega: utripa za pravične, da vztrajajo v svoji predanosti, in za krivične, da bi spremenili svoje življenje in našli mir.
Zveličar pride na svet tako, da se rodi iz žene: zaustavimo se, da počastimo ta dogodek, ki blesti v presveti Mariji in odseva v vsakem otroku, razodevajoč božjo podobo, vtisnjeno v naše telo.
Na ta dan vsi skupaj molimo za mir: predvsem med državami, ki so okrvavljene zaradi konfliktov in bede, pa tudi v naših domovih; v družinah, ki so ranjene zaradi nasilja in bolečine. V prepričanju, da je Kristus, naše upanje, sonce pravičnosti, ki nikoli ne ugasne, zaupno prosimo Marijo, Božjo Mater in Mater Cerkve, naj posreduje.
