Sveti oče mladim: Srečanje z Jezusom spreminja življenje in družbo
Vatican News
Pozdrav mladim, ki so srečanje spremljali prek zaslonov
Kot je v uvodnem pozdravu dejal kardinal Baldo Reina, generalni vikar rimske škofije, so organizatorji srečanja mislili, da bodo mladi le s težavo napolnili dvorano Pavla VI. Nasprotno pa so ti presenetili s svojim velikodušnim odzivom, tako da so mnogi srečanje spremljali prek velikih zaslonov na Trgu svetega Petra ali pred dvorano, kjer je le-to potekalo. Tudi njim je sveti oče namenil poseben pozdrav in jim zaželel, naj vedno živijo v duhu prijateljstva in bratstva, saj lahko takrat, kadar smo povezani premagamo vsakršno težavo: »Ko smo s prijatelji, ko smo z družino, ko smo s tistimi, ki nas imajo radi in nam želijo dobro, gremo lahko naprej. Vedno imejte ta pogum! In naj vam Jezus da vedno vero, sposobnost reči: "Ja, Gospod, sledim ti, hodim s tabo." In vemo, da je Jezus vedno z nami, vedno hodi z nami. Bog vas blagoslovi!«
Pričevanja in vprašanje nečakinje
Zatem je papež odšel v dovarano Pavla VI., kjer ga je najprej pozdravil kardinal Reina, nato pa so sledila tri pričevanja mladih, ki so papežu zastavili tudi vprašanja. Preden je prebral pripravljeni govor, je izrazil svoje veselje, da se lahko sreča z njimi in podeli iskanje in željo, da bi odgovoril ne le na zastavljena vprašanja, ampak tudi na mnoga druga, ki jih prinaša življenje. Zatem jim je povedal, da je malo pred srečanjem dobil sporočilo svoje nečakinje, ki je prav tako mlada. Vprašala, ga je, kako se uspe soočati z vsemi težavami, ki so v svetu, z mnogimi skrbmi; zanimalo jo je, če se ne čuti samega oz. kako mu uspe iti naprej. »Odgovor ste v veliki meri vi! Ker nismo sami. Če se v težkih trenutkih, ko se čutimo sami, ko ne vemo, kaj storiti, spomnimo lepote vere, lepote življenja, mladosti in tega, da smo skupaj, da skupaj iščemo, lahko v svojem srcu resnično vemo, da nikoli nismo sami, ker je z nami Jezus.« Nato je papež spomnil tudi na žalost in bolečino ob smrti 40 mladih v Crans-Montani. Dejal je, da je življenje zelo dragoceno in da nikoli ne smemo pozabiti na tiste, ki trpijo, ter se jih spominjati v molitvi.
Obnoviti duha jubileja mladih
»Med svetim letom smo v Rimu doživeli zelo močan dogodek, skupaj s tisoči vaših vrstnikov iz vseh koncev sveta. Ljudje vseh jezikov in kultur so se povezali v isti molitvi, veselo slavili Boga in iskreno prosili za mir med ljudstvi. Zdaj, na tem "vašem" srečanju s papežem, lahko vi, mladi iz Rima, obnovite duha tistih nepozabnih dni in se zavežete, da ne boste samo romarji upanja, ampak tudi njegovi priče. In kako to resnično storiti?«
Življenje všečkov brez naklonjenosti nas razočara
»Na tem mestu delno odgovorim na Matteove besede, ko je opozoril na osamljenost mnogih mladih, skupaj z občutki razočaranja, izgubljenosti in dolgčasa, ki jo spremljajo. Ko ta sivina zamegli barve življenja, vidimo, da je lahko človek sam tudi sredi mnogih ljudi. Osamljenost se tako pokaže v najslabši luči: drugega ne poslušamo, ker smo potopljeni v hrup mnenj; ničesar ne vidimo, ker nas slepijo fragmentarne podobe. Življenje linkov brez odnosov ali všečkov brez naklonjenosti nas razočara, ker smo ustvarjeni za resnico: ko je ni, trpimo. Ustvarjeni smo za dobro, a maske za enkratno uporabo izdajajo našo željo.«
Nismo sami, Bog je vedno z nami
Vendar pa po papeževih besedah v teh trenutkih potrtosti lahko izostrimo svojo občutljivost. »Če prisluhnemo in odpremo oči, nas stvarstvo spomni, da nismo sami: svet je sestavljen iz vezi med vsemi stvarmi, med elementi in živimi bitji. A vendar, ne glede na to, koliko še naprej dihamo zrak, ki je pripravljen za nas, ostajamo zasopli; ne glede na to, koliko hrane pojemo, čeprav je dobra, nas ne nasiti, in voda nas ne odžeja. To, kar nam nudi narava, nam ne zadošča, ker nismo samo tisto, kar jemo, pijemo in dihamo. Smo edinstvene ustvarjenine, ker v sebi nosimo podobo Boga, ki je odnos življenja, ljubezni in zveličanja.
Torej kadar se čutiš samega, se spomni, da te Bog nikoli ne zapusti. Njegova družba postane moč, da narediš prvi korak k tistemu, ki je sam, kljub temu, da je prav zraven tebe. Vsak ostane sam, če gleda samo nase. Če pa se približaš bližnjemu, postaneš podoba tega, kar je Bog zate. Kakor On prinaša upanje v tvoje življenje, tako ga lahko ti podeliš z drugim. Tako bosta skupaj iskala občestvo in bratstvo.«
Srečanje z Jezusom spreminja življenje in družbo
V nadaljevanju je sveti oče spomnil, da srečanje z Jezusom daje moč, da spremenimo življenje in spreminjamo družbo. »Kot sta poudarili Francesca in Michela, luč evangelija resnično razsvetljuje naše odnose: širi se z vsakdanjimi besedami in dejanji ter vsakogar ovije v svojo toplino. Tedaj siv in anonimni svet postane gostoljuben kraj po meri človeka, prav zato, ker v njem prebiva Bog. Vesel sem, da v vašem okolju doživljate pristne odnose: tega, kar doživljate v rimskih župnijah, v oratoriju in v združenjih, ne smete zadrževati zase! Ne pričakujte, da vas bo svet sprejel z odprtimi rokami: oglaševanje, ki mora prodati nekaj za potrošnjo, ima več publike kot pričevanje, ki želi graditi iskrena prijateljstva. Delujte torej z veseljem in vztrajnostjo, vedoč, da je za spremembo družbe najprej treba spremeniti sebe.«
Papež za vse mlade želi, da bi živeli po Božji volji
»Vprašali ste me, česa si želim za vas: v svojih molitvah prosim za vsakega izmed vas, da bi živel dobro in resnično življenje, v skladu z Božjo voljo. Skratka, za vse upam sveto življenje.« Na tem mestu je papež mladim dejal, da ima beseda »sveto« (santo) v italijanščini isti koren kot beseda »zdravo« (sano). Če resnično želimo biti sveti, moramo po njegovih besedah začeti z zdravim življenjem in si med seboj pomagati, da bi se izogibali odvisnostim in številnim drugim nezdravim situacijam, v katerih živijo mladi. Mi smo priče, pravi prijatelji, ki spremljajo, ki lahko resnično ponudijo zdravo življenje, ker smo vsi sveti. »Resnično živi tisti, ki živi z Bogom, stvarnikom in zveličarjem življenja. To je način, kako smo lahko vsi svetniki v tem življenju! Gospod dela življenje dobro ne tako, da nas uči abstraktne ideale, ampak tako, da je za nas dal življenje. … Njegova ljubezen je resnična, ker je zvesta in brez osebnih interesov. Je ljubezen, ki pozna naše srce in ga osvobaja strahu. Mir je sad, ki ga Božja ljubezen goji v nas: ko ga okusimo, ga lahko podelimo tako, da se posvečamo tistim, ki se ne čutijo ljubljene; tistim malim, ki najbolj potrebujejo pozornost; tistim, ki od nas pričakujejo dejanje odpuščanja. Predragi mladi, vaše delovanje v družbi in politiki, v družini, v šoli in v Cerkvi naj izhaja iz srca, in bo rodovitno. Naj izhaja iz Boga, in bo sveto.«
Naj vas nezadovoljstvo ne prestraši, je odmev resnice
Zatem je sveti oče ponovil naslednje besede, ki jih je namenil zbranim na molitvenem bdenju med jubilejem mladih: »Prijateljstvo s Kristusom, ki je temelj vere, ni le pomoč med mnogimi drugimi vrstami pomoči za izgradnjo prihodnosti: je naša zvezda severnica. […] Kadar naša prijateljstva odsevajo to intenzivno vez z Jezusom, gotovo postajajo iskrena, velikodušna in resnična. Prijateljstvo lahko zares spremeni svet in postane pot k miru« (Bdenje, Tor Vergata, 2. avgust 2025). »In ta moja želja se ujema z besedami Francesca, ki je povezal dva na videz nasprotujoča si izraza, da bi opisal razočaranje in občutek suženjstva, ki ga včasih občutite. Rekel je: "smo izgubljeni" in "smo polni". To dobro opisuje položaj tistih, ki imajo veliko, vendar nimajo bistvenega: da, srce, polno raztresenosti, ne najde poti, vendar se tisti, ki jo želi, že začne osvobajati tega, kar ga ovira. Nezadovoljstvo je odmev resnice: ne sme vas prestrašiti, ker dobro kaže, kakšna praznina zapolnjuje življenje in ga zreducira na sredstvo v službi drugega.«
Molitev je največ, kar lahko storimo za dobro drugih
»Kaj lahko "konkretno storite, da pretrgate te verige"? Predvsem molite. To je najbolj konkretno dejanje, ki ga kristjan stori za dobro tistih, ki so ob njem, zase in za ves svet. Molitev je dejanje svobode, ki pretrga verige dolgčasa, ošabnosti in ravnodušnosti. Da bi se svet vnel, je potrebno goreče srce! In ogenj prižge Bog, kadar molimo, zlasti ko ga prejmemo in častimo v evharistiji, ko ga srečamo v evangeliju, ko ga opevamo v psalmih. Tako nas On usposobi, da smo luč sveta in sol zemlje.«
Imeti Kristusa v srcu, ga poslušati in mu slediti
Ob koncu je papež Leon XIV. mlade povabil, naj za zgled vzamejo pesem največje pesnice, Device Marije: »Ona je pela: "Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju" (Lk 1,46-47). Danes je potreben pogum, da pričujemo o tej radosti! Potrebna je gorečnost, da bi ljubili tako, kot nas je ljubil Gospod, in prav to nas spodbuja, da "prenehamo odlašati in začnemo resnično živeti", kot ste rekli. Ne gre za nadčloveške napore, niti za občasna dela ljubezni: gre za to, da živimo kot moški in ženske, ki imajo Kristusa v srcu, ga poslušajo kot Učitelja in mu sledijo kot Pastirju.«
Cerkev v Rimu je živa!
»Poglejmo svetnike: kako so svobodni! Skupaj z njimi pojdimo naprej po poti, zavedajoč se, da resničnega dobrega v življenju ni mogoče kupiti z denarjem niti osvojiti z orožjem, ampak ga je mogoče preprosto podariti, ker ga Bog z ljubeznijo podarja vsem.
Hvala vsem, da ste prišli! In hvala – resnično hvala! –, da skupaj z mano ljubite to našo Cerkev v Rimu! Cerkev v Rimu je živa! In zdaj bom blagoslovil vse vas, vaše drage in vaše prijatelje. Hvala!«
Photogallery
