Od Janeza Krstnika se naučimo ohranjati budnega duha tako, da ljubimo preproste stvari in iskrene besede, da živimo trezno in v globini duha in srca. Od Janeza Krstnika se naučimo ohranjati budnega duha tako, da ljubimo preproste stvari in iskrene besede, da živimo trezno in v globini duha in srca.  (@Vatican Media)

Papež: Od Krstnika se učimo ohranjati budnega duha: da ljubimo preproste stvari, iskrene besede ...

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo vam želim! Danes nam evangelij (prim. Jn 1,29-34) pripoveduje o Janezu Krstniku, ki v Jezusu prepozna Božje Jagnje, Mesija: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta« (v. 29), in doda: »zato sem prišel in krščujem z vodo, da se on razodene Izraelu« (v. 31).« S temi besedami je papež Leon XIV. začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 2. nedeljo med letom.

Leon XIV.

Janez v Jezusu prepozna Zveličarja, razglasi njegovo božanskost in poslanstvo k Izraelskemu ljudstvu, potem pa se umakne, ko je izvršil svojo nalogo, kot potrjujejo njegove besede: »Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz« (v. 30).

Krstnik je mož, ki ga množice zelo ljubijo, tako da so se oblasti v Jeruzalemu bale (prim. Jn 1,19). Zlahka bi izkoristil ta sloves, vendar ne popusti v ničemer skušnjavi uspeha in priljubljenosti. Pred Jezusom prizna svojo majhnost in naredi prostor za Njegovo veličino. Ve, da je bil poslan, da pripravi pot Gospodu (Mr 1,3; prim. Iz 40,3), in ko Gospod pride, z veseljem in ponižnostjo prizna njegovo navzočnost in se umakne s prizorišča.

Kako pomembno je danes za nas njegovo pričevanje! Odobravanju, soglasju in vidnosti se namreč pogosto daje pretiran pomen, tako da pogojujejo ideje, obnašanje in stanje duha ljudi, povzročajo trpljenje in delitve, minljive življenjske sloge in odnose, ki razočarajo in vodijo v ujetništvo. Teh »nadomestkov sreče« v resnici ne potrebujemo. Naše veselje in naša veličina ne temeljita na minljivih iluzijah uspeha in slave, ampak na vedenju, da nas naš nebeški Oče ljubi in si nas želi.

To je ljubezen, o kateri govori Jezus: ljubezen Boga, ki tudi danes prihaja med nas ne zato, da bi nas osupnil s posebnimi učinki, ampak da bi z nami delil naš napor in vzel nase naša bremena ter nam razodel, kdo v resnici smo in koliko veljamo v njegovih očeh.

Predragi, ne pustimo, da bi bili ob njegovem mimohodu raztreseni. Časa in moči ne zapravljajmo v tekanju za tem, kar je zgolj videz. Od Janeza Krstnika se naučimo ohranjati budnega duha tako, da ljubimo preproste stvari in iskrene besede, da živimo trezno in v globini duha in srca, da se zadovoljimo s potrebnim in če je le mogoče vsak dan najdemo poseben trenutek, v katerem se ustavimo v tišini, da bi molili, premišljevali, poslušali, skratka, da »ustvarimo puščavo«, da bi srečali Gospoda in bili z Njim.

Pri tem naj nam pomaga Devica Marija, vzor preprostosti, modrosti in ponižnosti.

nedelja, 18. januar 2026, 12:23

Angel Gospodov je molitev, ki jo v spomin na večno skrivnost učlovečenja molimo trikrat na dan: ob sedmih zjutraj, ob poldne in ob večernem zvonjenju, ko se začne mračiti. Ime Angel Gospodov izhaja iz prvih dveh besed molitve Angel Gospodov je oznanil Mariji. To molitev moli papež z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra opoldne vsako nedeljo in praznik. Sveti oče ima pred molitvijo Angel Gospodov kratek nagovor na podlagi dnevnih beril. Molitvi in blagoslovu sledi pozdrav romarjev. Od velike noči do binkošti je namesto molitve Angel Gospodov molitev Raduj se Kraljica nebeška, s katero se spominjamo vstajenja Jezusa Kristusa. Na koncu obeh molitev se trikrat zmoli Slava Očetu.

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >