Papež Leon XIV.: Vprašajmo se, kdaj začenja in kje začenja Jezus svoje poslanstvo?

Leon XIV.

Če opazujemo od blizu ta prizor, si lahko zastavimo dve vprašanji. Eno o času, v katerem je Jezus začel poslanstvo in drugo o kraju, ki ga je izbral za oznanjevanje in klic apostolov. Vprašajmo se: kdaj začenja in kje začenja?

Najprej nam evangelist pove, da je Jezus začel svoje oznanjanje, »ko je slišal, da je bil Janez izročen« (v. 12). Začenja torej v času, ki se zdi, da ni najboljši, saj so Krstnika ravnokar prijeli in so zato voditelji ljudstva zelo malo pripravljeni sprejeti Mesijevo novost. Gre za čas v katerem je dobro biti previden, pa vendar ravno med to temno situacijo začenja Jezus prinašati na svetlo dobro novico: »Nebeško kraljestvo se je približalo« (v. 17).

Tudi v našem osebnem in cerkvenem življenju, včasih zaradi notranjih odporov ali zaradi okoliščin, ki jih imamo za neugodne, mislimo, da ni primeren čas za oznanjevanje Evangelija, za sprejetje odločitve, za izbiro, za spremembo stanja. Nevarnost je torej, da lahko ostanemo zablokirani v neodločnosti ali jetniki pretirane previdnosti, medtem ko evangelij od nas zahteva tveganje zaupanja. Bog je namreč na delu in vsak čas ter trenutek je za Gospoda ugoden, četudi se mi ne čutimo pripravljeni ali situacija se zdi neugodna.

Evangelijska pripoved nam pokaže tudi kraj, od koder je Jezus začel svoje javno poslanstvo: »Zapustil je Nazaret in se nastanil v Kafarnaumu« (v. 13). Vendar je ostal v Galileji, deželi, ki so jo naseljevali predvsem pogani in ki je bila zaradi trgovine tudi dežela prehodov in srečevanj; lahko bi rekli, večkulturno ozemlje, ki so ga prečkali ljudje različnega porekla in verske pripadnosti. S tem nam evangelij pove, da Mesija prihaja iz Izraela, a presega meje svoje dežele, da bi oznanjal Boga, ki se približa vsem, ki ne izključuje nikogar, ki ni prišel le zaradi čistih, ampak se pomeša s človeškimi situacijami in odnosi. Zato moramo tudi mi kristjani premagati skušnjavo, da bi se zaprli vase. Evangelij je treba oznanjati in živeti v vsaki okoliščini in v vsakem okolju, da bi bil kvas bratstva in miru med posamezniki, kulturami, verstvi in ljudstvi.

Bratje in sestre, kakor prvi učenci, smo poklicani, da sprejmemo Gospodov klic v veselju spoznanja, da vsak čas in kraj našega življenja obišče On in prežema Njegova ljubezen. Molimo Devico Marijo, da nam podeli to notranje zaupanje in nas spremlja na naši poti.