Papež Leon XIV.: Posvetimo današnji dan spominu na veliki dar, ki smo ga prejeli
Leon XIV.
S tem namreč potrdimo in obnovimo svoj krst, zakrament, ki nas dela kristjane, nas osvobaja greha in nas spreminja v Božje otroke po moči njegovega Duha življenja.
Evangelij, ki ga danes poslušamo, pripoveduje, kako se rodi to učinkovito znamenje milosti. Ko ga Janez krsti v reki Jordan, Jezus vidi »Božjega Duha, ki se je kakor golob spuščal navzdol in prihajal nadenj« (Mt 3,16). Hkrati z odprtih nebes slišimo Očetov glas, ki pravi: »To je moj ljubljeni Sin« (v. 17). Tako v zgodovini postane navzoča celotna Trojica: kakor se Sin spusti v vode Jordana, tako se Sveti Duh spusti nanj in nam je po njem dan kot zveličavna moč.
Predragi, Bog ne gleda sveta od daleč, ne da bi se dotaknil naših življenj, naših težav in naših pričakovanj! Prihaja med nas z modrostjo svoje učlovečene Besede in nas vključuje v presenetljiv načrt ljubezni za vse človeštvo.
Zato Janez Krstnik, poln začudenja, vpraša Jezusa: »Pa ti hodiš k meni?« (v. 14). Da, v svoji svetosti se Gospod da krstiti kakor vsi grešniki, da bi razodel svoje neskončno Božje usmiljenje. Edinorojeni Sin, v katerem smo bratje in sestre, prihaja, da bi služil in ne gospodoval, da bi rešil in ne obsodil. On je Kristus Odrešenik: nase vzame, kar je naše, vključno z grehom, in nam daje, kar je njegovo, torej milost novega in večnega življenja.
Zakrament krsta ta dogodek uresničuje v vsakem času in na vsakem kraju, tako da vsakega od nas uvaja v Cerkev, ki je Božje ljudstvo, sestavljeno iz moških in žensk vseh narodov in kultur, prerojenih po njegovem Duhu. Posvetimo torej ta dan spominu na veliki dar, ki smo ga prejeli, in si prizadevajmo pričevati ga z veseljem in doslednostjo. Ravno danes sem krstil nekaj novorojenčkov, ki so postali naši novi bratje in sestre v veri. Kako lepo je kot ena družina praznovati ljubezen Boga, ki nas kliče po imenu in nas osvobaja zla! Prvi zakrament je sveto znamenje, ki nas spremlja za vedno. V temnih urah je krst luč; v življenjskih konfliktih je krst sprava; ob uri smrti je krst vrata v nebesa.
Skupaj molimo k Devici Mariji in jo prosimo, naj vsak dan podpira našo vero in poslanstvo Cerkve.