Papež Leon XIV.: Bog je postal človek, zato ni pristnega češčenja Boga brez skrbi za človeka
Leon XIV.
Pojutrišnjem bomo z zaprtjem svetih vrat bazilike sv. Petra sklenili jubilej upanja, in ravno skrivnost božiča, v katero smo potopljeni, nas spominja, da je temelj našega upanja Božje učlovečenje. Na to nas spominja Janezov prolog, ki nam ga bogoslužje ponuja tudi danes: »Beseda je meso postala in se naselila med nami!« (Jn 1,14). Krščansko upanje namreč ne temelji na optimističnih napovedih ali človeških izračunih, ampak na Božji odločitvi, da bo z nami hodil po naši poti, tako da na življenjski poti nikoli nismo sami. To je Božje delo: v Jezusu je postal eden izmed nas, odločil se je, da bo z nami, za vedno je hotel biti Bog-z-nami.
Če Jezusov prihod v šibkosti človeškega mesa po eni strani v nas vzbuja upanje, pa nam po drugi strani izroča dvojno prizadevanje, eno do Boga in drugo do človeka.
Do Boga, kajti če se je učlovečil, če je našo človeško krhkost izbral za svoje bivališče, smo vedno poklicani, da o Bogu vedno razmišljamo začenši z njegovo človeškostjo in ne z nekim abstraktnim naukom. Zato moramo vedno preverjati svojo duhovnost in načine, v katerih izražamo vero, da bodo v resnici učlovečeni, da bi bili sposobni razmišljati, moliti in oznanjati Boga, ki nam prihaja naproti v Jezusu. Ne oddaljenega Boga, ki prebiva v popolnih nebesih nad nami, ampak bližnjega Boga, ki prebiva na naši krhki zemlji, ki je navzoč v obrazih naših bratov, se razodeva v vsakdanjih situacijah.
Naša obveznost do človeka mora biti ravno tako dosledna. Če je Bog postal eden izmed nas, je vsak človek njegov odsev, nosi v sebi njegovo podobo, varuje iskro njegove moči. To nas poziva, da v vsakem človeku prepoznamo njegovo nedotakljivo dostojanstvo in se urimo v vzajemni ljubezni drug do drugega. Tako učlovečenje od nas zahteva tudi konkretno prizadevanje za pospeševanje bratstva in občestva, da bi solidarnost postala merilo človeških odnosov, za pravičnost in mir, za skrb za najbolj krhke in za zaščito slabotnih. Bog je postal človek, zato ni pristnega češčenja Boga brez skrbi za človeka.
Bratje in sestre, božično veselje naj nas opogumi, da bomo nadaljevali našo pot, medtem ko prosimo Devico Marijo, naj stori, da bomo vedno bolj pripravljeni služiti Bogu in bližnjemu.
