Sveti oče: Krščanske družine kot luč upanja in šola ljubezni
Nagovor papeža Leona XIV. na praznik Svete družine (28. december 2025)
Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno nedeljo!
Danes obhajamo praznik Svete družine in bogoslužje nam ponuja pripoved o »begu v Egipt« (prim. Mt 2,13-15.19-23). Gre za trenutek preizkušnje za Jezusa, Marijo in Jožefa.
Svetel prizor božiča nenadoma prekrije vznemirjujoča senca smrtne grožnje, ki izvira iz nemirnega življenja Heroda, krutega in krvoločnega človeka, ki je zaradi svoje neusmiljenosti vzbujal strah, a bil prav zato globoko osamljen in obseden s strahom, da bi se ga strmoglavilo. Ko od treh modrih izve, da se je rodil »Judovski kralj« (prim. Mt 2,2), se počuti ogroženega v svoji moči in odredi poboj vseh dečkov Jezusove starosti. Bog v svojem kraljestvu uresničuje največji čudež v zgodovini, v katerem se izpolnjujejo vse starodavne obljube odrešenja, a Herod tega ne zmore videti, saj je zaslepljen s strahom pred izgubo prestola, svojega bogastva in privilegijev. V Betlehemu je luč, je veselje: nekateri pastirji so prejeli nebeško oznanilo in v jaslicah počastili Boga (prim. Lk 2,8-20), a nič od tega ne uspe prodreti skozi neprehodno obrambo kraljeve palače, razen kot popačen odmev grožnje, ki jo je treba zadušiti s slepim nasiljem.
A prav ta trdota srca še bolj poudari vrednost prisotnosti in poslanstva Svete družine, ki je v despotskem in pohlepnem svetu, ki ga predstavlja tiran, gnezdo in zibelka edinega možnega odgovora na odrešenje. To je odgovor Boga, ki se v popolni zastonjskosti daje ljudem brez zadržkov in brez zahtev. Dejanje Jožefa, ki poslušen Gospodovemu glasu odvede Nevesto in Otroka na varno, se tukaj pokaže v vsem svojem odrešenjskem pomenu. V Egiptu namreč plamen družinske ljubezni, ki ji je Gospod zaupal svojo navzočnost v svetu, raste in se krepi, da bi prinesel luč vsemu svetu.
Ko z občudovanjem in hvaležnostjo zremo v to skrivnost, pomislimo na naše družine in na luč, ki se lahko iz njih razširi na družbo, v kateri živimo. Žal ima svet vedno svoje »Herode«, svoje mite o uspehu za vsako ceno, o brezvestni moči, o praznem in površinskem blagostanju, posledice pa pogosto plačuje z osamljenostjo, obupom, spori in konflikti. Ne dopustimo, da bi ti prividi zadušili plamen ljubezni v krščanskih družinah. Nasprotno, varujmo v njih vrednote evangelija: molitev, redno pristopanje k zakramentom – zlasti k spovedi in obhajilu –, zdravo povezanost, iskren pogovor, zvestobo, preprosto in lepo konkretnost besed in dobrih dejanj vsak dan. Tako bodo postale luč upanja v okoljih, v katerih živimo, šola ljubezni in orodje zveličanja v Božjih rokah (prim. Frančišek, homilija med mašo za 10. svetovno srečanje družin, 25. junij 2022).
Prosimo torej nebeškega Očeta, naj po priprošnji Marije in svetega Jožefa blagoslovi naše družine in vse družine sveta, da bodo rasle po zgledu družine njegovega učlovečenega Sina ter tako za vse postale dejansko znamenje njegove navzočnosti in njegove neskončne ljubezni.
