Sveti oče: Glasba je oblika ljubezni

Vatican News

Po uvodnih pozdravih je sveti oče dejal, da »Koncert z revnimi« postaja lepa tradicija v pripravi na božič, ko praznujemo, da se nam Gospod Jezus Kristus približa in postane ubog za nas (prim. 2 Kor 8,9).

»Skrivnost učlovečenja božje Besede je razodetje ljubezni, ki jo Bog oče goji do vsakega izmed nas. Kot je zapisal papež Benedikt XVI. v svoji prvi okrožnici, objavljeni prav na božič, "to delovanje Boga dobi sedaj svojo dramatično obliko v dejstvu, da v Jezusu Kristusu Bog sam išče 'izgubljeno ovco', trpeče in izgubljeno človeštvo".1 Bog, ki postane otrok, ki se zaupa skrbi človeških staršev, ki se daruje za vsakega izmed nas, je ikona božje ljubezni, ki prihaja, da nas reši.

Kako lepo, da lahko s srcem in umom rečemo: Bog je ljubezen! (prim. 1 Jn 4,16). Ko gledamo Njega, se lahko naučimo ljubiti tako, kot nas je On ljubil; lahko odkrijemo, da zapoved ljubezni odgovarja na naše najbolj pristne potrebe, kajti sebe resnično uresničimo takrat, ko ljubimo.

Koncert z revnimi torej ni zgolj nastop dobrih umetnikov ali preprosta glasbena prireditev, pa naj bo še tako lepa; niti ni trenutek solidarnosti, da bi pomirili svojo vest spričo krivic v družbi. Želel bi, da bi se ob udeležbi tega dogodka spomnili Gospodovih besed: "Kar koli ste storili enemu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili" (Mt 25,40). Tako je! Če konkretno ljubimo tiste, ki so lačni in žejni, tiste, ki nimajo oblačil, bolne, tujce, jetnike, ljubimo Gospoda. To je evangelij: "Nismo na obzorju dobrodelnosti, ampak razodetja": stik s tistimi, ki nimajo moči in veličine, je neposreden način srečanja z Gospodom zgodovine. V ubogih nam ima On še vedno kaj povedati" (Apostolska spodbuda Dilexi te, 5). Spominja nas, da se dostojanstvo moških in žensk ne meri po tem, kar imajo: mi nismo naše premoženje in naše stvari, ampak ljubljeni Božji otroci; in prav ta ljubezen mora biti vodilo našega ravnanja do bližnjega. Zato imajo na našem koncertu najranljivejši bratje prva mesta.«

V nadaljevanju govora je papež poudaril, da je imela glasba v krščanski izkušnji vedno pomembno vlogo. »Zlasti v liturgiji petje ni nikoli "glasbena podlaga", zgolj ozadje, ampak je namenjeno dvigu duha, da ga čim bolj približa skrivnosti, ki jo obhajamo.2 Sveti Avguštin je v svojem Komentarju k Psalmom glede petja v molitvi zapisal: "Peti moraš Njemu, vendar ne neubrano. Ne želi, da bi bila njegova ušesa užaljena. Pojte umetelno, bratje".3 Kako pomembni so v glasbi skrb, prizadevanje, umetnost in končno harmonija, ki iz njih izhaja: to je resnično dragocen dar, ki ga je Bog dal vsemu človeštvu.

Dovolite mi torej, bratje in sestre, eno šalo: prosim, jutri lepo pojte! Pojte in igrajte umetelno in predvsem s srcem, saj glasba lahko resnično predstavlja obliko ljubezni, via pulchritudinis (pot lepote), ki vodi k Bogu, saj je lepota "njegov dar za vse ljudi, ki jih združuje enako dostojanstvo in so poklicani k bratstvu".4«

Ob koncu se je sveti oče zahvalil vsem, ki sodelujejo pri pripravi koncerta: kardinalu Baldu Reini, msgr. Marcu Frisini z zborom rimske škofije, orkestru in fundaciji Nova Opera, igralki Sereni Autieri, Michaelu Bubléju s skupino ter vsem ostalim umetnikom, pa tudi vsem partnerjev, »ki s svojo velikodušno podporo omogočajo izvedbo tega dogodka«.

1Benedikt XVI., Okrožnica Bog je ljubezen (25. december 2005), 12.
2Prim. ibid., Blagoslov novih orgel v Regensburgu (13. september 2006).
3Sv. Avguštin, Enarrationes in Psalmos, Psalm 32, II, 1, 8: Ccl 38,253.
4Frančišek, Pozdrav organizatorjem in nastopajočim na Koncertu z revnimi (7. december 2024).