Papež italijanskim županom: Prizadevati si za skupno dobro, v mesta vnašati upanje
»To srečanje živimo v božičnem času in ob zaključku jubilejnega leta: milost teh dni zagotovo osvetljuje tudi vaše delo in odgovornosti,« je dejal papež Leon XIV. na začetku govora in izrazil veselje nad srečanjem s predstavniki Nacionalnega združenja italijanskih občin.
»Z učlovečenjem Božjega Sina srečamo otroka, katerega mila krhkost trči z oblastnostjo kralja Heroda. Še posebej uboj nedolžnih otrok, ki ga je ukazal, za družbo ne pomeni izgube prihodnosti, ampak je izraz nečloveške oblasti, ki ne pozna lepote ljubezni, ker ne upošteva dostojanstva človeškega življenja.«
Utelesiti kreposti ponižnosti in poštenosti
Nasprotno pa, je nadaljeval sveti oče, Gospodovo rojstvo razodene pristnejši vidik vsake oblasti, ki je predvsem odgovornost in služenje: »Da bi katera koli oblast lahko izrazila te značilnosti, je treba utelesiti kreposti ponižnosti, poštenosti in delitve. Še posebej pri svojem javnem delovanju se zavedate pomembnosti poslušanja kot družbene dinamike, ki spodbuja te kreposti. Pravzaprav gre za to, da pozornost usmerimo na potrebe družin in posameznikov, pri tem pa na poseben način skrbimo za najslabotnejše, in sicer za dobro vseh.«
Mesta so obrazi in zgodbe
Papež je spomnil na demografsko krizo, stiske družin in mladih, osamljenost ostarelih in tihi krik revnih, onesnaževanje okolja in družbene konflikte, s katerimi se ukvarjajo italijanske občine. »Ko iščete odgovore, dobro veste, da naša mesta niso anonimni kraji, temveč obrazi in zgodbe, ki jih je treba varovati kot dragocene zaklade. Pri tem delu postajate župani iz dneva v dan ter tako rasete kot pravični in zanesljivi upravitelji.«
Izpostavil je zgled Giorgia La Pire – v drugi polovici 19. stoletja bil župan Firenc –, ki je v govoru občinskim svetnikom dejal: »Do mene imate samo eno pravico: da mi odrečete svoje zaupanje! Nimate pa pravice reči mi: Gospod župan, ne zmenite se za tiste brez dela (odpuščene ali brezposelne), brez domov (izseljene), brez pomoči (starejše, bolne, otroke). To je moja temeljna dolžnost. Če nekdo trpi, imam natančno določeno dolžnost: posredovati na vse načine, z vsemi ukrepi, ki jih predlaga ljubezen in ki jih določa zakon, da se to trpljenje zmanjša ali omili. Ni drugega standarda ravnanja za župana na splošno in še posebej za krščanskega župana.«
Predano si prizadevati za skupno dobro
»Socialna kohezija in državljanska harmonija zahtevata na prvem mestu poslušanje najmanjših in najrevnejših,« je izpostavil sveti oče in navedel papeža Frančiška, ki je zatrdil, da brez te zavezanosti »demokracija oslabi, postane nominalizem, formalnost, izgubi reprezentativnost in se raztelesi, ker izključi ljudstvo ter njegov vsakodnevni boj za dostojanstvo in gradnjo njegove lastne usode« (Frančišek, govor udeležencev svetovnega srečanja ljudskih gibanj, 5. november 2016). Leon XIV. je zbrane župane pozval, naj tako pred težavami kot razvojnimi priložnostmi postanejo predani mojstri za skupno dobro in pri tem spodbujajo družbeno zavezništvo za upanje.
Ne pozabiti na marginalizacijo, nasilje in osamljenost
Papež se je v nadaljevanju navezal na jubilej, ki se izteka, ter izpostavil pomembno temo, ki je poudarjena tudi v buli o napovedi svetega leta Upanje ne osramoti: »Vsi pa v bistvu potrebujejo povrnitev veselja do življenja, saj se človeško bitje, ki je ustvarjeno po Božji podobi in podobnosti (prim. 1 Mz 1,26), ne more zadovoljiti s preživetjem ali životarjenjem, s prilagoditvijo sedanjosti tako, da se pusti zadovoljiti z zgolj materialno resničnostjo. To zapira v individualizem in razjeda upanje ter sproža žalost, ki se ugnezdi v srce in nas naredi jedke in nepotrpežljive« (Upanje ne osramoti, 9).
»Naša mesta žal poznajo oblike marginalizacije, nasilja in osamljenosti, s katerimi se je treba soočiti. Še posebej bi rad opozoril na problem iger na srečo, ki uničujejo mnoge družine. Statistika kaže na naglo povečanje iger na srečo v Italiji v zadnjih letih. Kot poudarja Italijanska Karitas v svojem zadnjem poročilu o revščini in socialni izključenosti, je to resen problem za vzgojo, duševno zdravje in socialno zaupanje. Prav tako ne smemo pozabiti drugih oblik osamljenosti, za katerimi trpi veliko ljudi: duševne motnje, depresija, kulturna in duhovna revščina, socialna zapuščenost. To so znaki, ki kažejo na veliko potrebo po upanju. Da bi o njej učinkovito pričevali, je politika poklicana, da s spodbujanjem družbenega miru oblikuje pristne človeške odnose med državljani.«
V ljudeh spodbujati razvoj njihovih talentov
Papež je izpostavil italijanskega duhovnika Prima Mazzolarija, izredno pozornega na življenje svojih ljudi, ki je zapisal, da »država ne potrebuje le kanalizacije, hiš, cest, vodovodov in pločnikov. Država potrebuje tudi način čutenja, življenja, način medsebojnega gledanja, način bratskega povezovanja«. »Upravno delovanje tako najde svojo polno izpolnitev, ker v ljudeh spodbuja razvoj njihovih talentov, s tem pa daje mestu kulturno in duhovno globino,« je dodal sveti oče.
Ljudem ponuditi upanje
Italijanske župane je ob koncu spodbudil, naj pogumno ponudijo ljudem upanje in skupaj načrtujejo boljšo prihodnost za svoje dežele v duhu celostnega človeškega razvoja. »Medtem ko se vam zahvaljujem za vašo pripravljenost služiti skupnosti, vas spremljam v molitvi, da bi z Božjo pomočjo lahko učinkovito izpolnjevali svoje odgovornosti in sodelovali s svojimi kolegi in someščani. Vam in vašim družinam iz srca podeljujem svoj apostolski blagoslov in vam želim vse najboljše v novem letu.«
