Papež: S poslušanjem Gospoda se naučimo zares poslušati drug drugega
Različne okoliščine, ista ljubezen do revnih
Pri avdienci zbrane redovnice pripadajo »dvema kongregacijama, ki sta se, čeprav v različnih okoliščinah, rodili iz iste ljubezni do revnih«: do mladih, ki živijo v težkih razmerah – sveta Claudine Thévenet je ustanovila skupnost redovnic Jezusa in Marije; in do migrantov – sveti Janez Krstnik Scalabrini, blažena Assunta Marchetti in častitljivi don Giuseppe Marchetti pa so ustanovili sestre misijonarke svetega Karla Boromejskega, znane kot skalabrinke.
Božja pobuda in človekov odgovor
Temi, ki sta bili izbrani za generalna kapitlja – »Približal se je sam Jezus« (Lk 24,15) in »Kamor pojdeš ti, pojdem jaz« (Rut 1,16) – se po papeževih besedah dopolnjujeta v izražanju dinamike temeljev obeh kongregacij.
»V njih se namreč združujeta Božja pobuda in človekov odgovor. Pri svetem Luku vidimo Jezusa, ki se približa učencema iz Emavsa in hodi z njima, da bi ju vodil do tega, da ga prepoznata po lomljenju kruha, in bi iz njiju naredil apostola svojega vstajenja; v Rutini knjigi pa vidimo mlado Moabko, ki bi lahko zapustila ostarelo taščo Naomi, ki je ostala sama, a tega ne stori in ji sledi v tujo deželo, da bi ji do konca pomagala.«
Vse se začne s srečanjem z Jezusom Kristusom
Okoliščine, v katerih sta bili ustanovljeni obe redovni skupnosti, niso bile lahke, je nadaljeval sveti oče.
»Pomislimo na dramo francoske revolucije v primeru svete Claudine in na tragedijo množičnega izseljevanja v primeri monsinjorja Scalabrinija, don Guseppeja in matere Assunte. Vendar pa se nobeden od njih ni umaknil in ni obupal, niti pred težavami, ki so se pojavile po ustanovitvi. Skrivnost tolikšne zvestobe je treba iskati prav v srečanju z Jezusom Kristusom. Tu se je vse začelo za njih in tudi za vas. Tu se začne in, ko je treba, ponovno začne, da se pogumno in vztrajno nadaljuje darovanje v ljubezni.«
Na kolenih
In če je to vedno res, je še prav na poseben način res »med potekom generalnega kapitlja, kjer se vam Jezus približa in hodi z vami, da bi vam pomagal brati vašo zgodovino v luči svoje velike noči«, je nadaljeval papež.
»V teh dneh naj je On vedno v središču: med svojim delom namenite veliko prostora molitvi in tišini. Na kapitlju se najpomembnejša razsvetljenja zgodijo na kolenih, in tisto, kar dozori v kapiteljskih dvoranah, je treba posejati in pretresti pred tabernakljem in med poslušanjem Božje besede. Le s poslušanjem Gospoda se naučimo zares poslušati drug drugega.«
Pogumno se podati na nove poti
Po Rutinem zgledu le na ta način postajamo vedno bolj sposobni »iskati Božje obličje v bratu in sestri v stiski« (Frančišek, Angelus, 26. oktober 2014), v njiju videti »obljubo, upanje, epifanijo božje navzočnosti v dejanju Boga, katerega slava je živeči človek« (Janez Pavel II., homilija med kanonizacijo Claudine Thévenet, 21. marec 1993).
»To zahteva pogum, da bi se pustili izzvati prisotnosti tistega, ki trpi, ne da bi se bali zapustiti lastno varnost, ampak bi se – če to Gospod prosi – podali na nove poti. Tudi to je del vašega kapitlja.«
Ponižno poslušanje Boga in pogumna pozornost do potreb drugih
Leon XIV. je govor sklenil z zahvalo in obljubo molitve: »Vabim vas torej, drage sestre, da te dni živite v ponižnem poslušanju Boga in pogumni pozornosti do potreb drugih. In ko se vam iz srca zahvaljujem za vse, kar počnete v mnogih delih sveta, vam zagotavljam molitev in vas iz srca blagoslavljam.«
