Papež na Lateranski univerzi: Iskati resnico, delati za mir in pravičnost
Vatican News
Papež je uvodoma dejal, da je začetek novega akademskega leta priložnost, da »s hvaležnostjo gledamo na dolgo zgodovino, ki je za nami«, hkrati pa »imamo oči in srce usmerjene v prihodnost«, saj je poslanstvo, ki ga opravlja univerza, zelo potrebno.
Posebna vez med papeži in Lateransko univerzo
»Vsaka univerza je namreč kraj študija, raziskovanja, formacije, odnosov, povezav s stvarnostjo, v katero je vključena. Zlasti cerkvene in papeške univerze, ki jih je ustanovil ali odobril Apostolski sedež, so skupnosti, v katerih se oblikuje "potrebno kulturno posredovanje vere, ki se izraža v razmišljanju, odprtem za dialog z drugimi znanji, in ima svoj primarni in večni izvir v Jezusu Kristusu".
Med akademskimi ustanovami ima Lateranska univerza posebno vez s Petrovim naslednikom in to je bistvena značilnost njene identitete in poslanstva že od samega začetka, ko je leta 1773 papež Klemen XIV. teološko šolo Rimskega kolegija zaupal škofijskim duhovnikom ter naročil, naj bo odvisna od papeža in formira njegove duhovnike. Od tedaj so vsi papeži ohranjali in krepili privilegiran odnos z ustanovo, ki je postala današnja Lateranska univerza.«
Poslanstvo Papeške lateranske univerze danes
V nadaljevanju je sveti oče spregovoril o posebnem poslanstvu Papeške lateranske univerze v današnjih okoliščinah: »Ta univerza, za razliko od drugih uglednih akademskih ustanov, tudi rimskih, nima karizme določenega ustanovitelja, ki bi jo morala ohranjati, poglabljati in razvijati, ampak je njena posebna usmeritev učiteljstvo papeža. Po svoji naravi in poslanstvu je torej privilegirano središče, v katerem se nauk vesoljne Cerkve oblikuje, sprejema, razvija in kontekstualizira. S tega vidika gre za ustanovo, na katero se lahko pri svojem vsakodnevnem delu sklicuje tudi rimska kurija.«
Interdisciplinarnost, mednarodnost, medkulturnost
»Hkrati se akademsko razmišljanje, ki ga navdihuje petrinska karizma, odpira interdisciplinarnim, mednarodnim in medkulturnim perspektivam. To poslanstvo se na različne načine izraža v štirih fakultetah in dveh inštitutih, prisotnih na tem sedežu, ter v treh inštitutih ad instar facultatis z zunanjimi sedeži: Papeški patristični inštitut Augustinianum, ki ga vodijo avguštinci; Papeška akademija Alfonsiana za študij moralne teologije, ki jo vodijo redemptoristi; Papeški inštitut Claretianum za teologijo posvečenega življenja, ki ga vodijo klaretinci.
K temu je treba dodati še 28 inštitutov na treh celinah – v Evropi, Aziji in Ameriki –, ki so na različne načine povezani tako s Teološko fakulteto kot z inštitutom Institutum Utriusque Iuris: gre za široko in raznoliko stvarnost, ki je izraz bogastva kultur in izkušenj ter hkrati iskanja enosti in zvestobe petrinskemu nauku.«
Razmišljati o veri, da bi jo lahko razlagali
Zatem je papež poudaril, da je danes nujno potrebno »razmišljati o veri, da bi jo lahko razlagali v sedanjih kulturnih scenarijih in izzivih, pa tudi da bi se uprli nevarnosti kulturne praznine, ki se v naši dobi vedno bolj širi«. Sveti oče se je nato zaustavil ob posameznih enotah Lateranske univerze ter o njihovem poslanstvu:
»Teološka fakulteta je poklicana, da razmišlja o zakladu vere in da v različnih sodobnih kontekstih poudari njeno lepoto in verodostojnost; da bi se pokazala kot predlog, ki je v polnosti človeški, sposoben spreminjati življenje posameznikov in družbe, spodbujati preroške spremembe glede dramatičnih situacij in oblik revščin našega časa ter spodbujati iskanje Boga. To poslanstvo terja, da se krščanska vera posreduje in predaja na različnih področjih cerkvenega življenja in delovanja, zato menim, da je delo Pastoralnega inštituta zelo pomembno.«
Študij filozofije na Lateranski univerzi mora biti po papeževih besedah usmerjen v iskanje resnice prek »človeškega razuma, odprtega za dialog s kulturami in predvsem s krščanskim razodetjem za celostni razvoj človeka v vseh njegovih razsežnostih«.
Pravni fakulteti kanonskega in civilnega prava sta poklicani študirati in poučevati pravo »skozi čim širšo primerjavo med pravnimi sistemi civilnih ureditev in katoliške Cerkve«. Sveti oče je spodbudil predvsem k temeljitemu študiju upravnih postopkov, ki so »nujen izziv za Cerkev«.
Novi študijski programi
Nato je omenil še novejša študijska programa ekologija in okolje ter mirovne študije. »Teme, ki jih obravnavajo, so del novejšega učiteljstva Cerkve, ki je kot znamenje zaveze med Bogom in človeštvom poklicana, da formira delavce za mir in pravičnost, ki gradijo in pričajo o Božjem kraljestvu. Mir je vsekakor Božji dar, vendar so hkrati zanj potrebni ženske in moški, ki so ga sposobni vsak dan graditi in na nacionalni in mednarodni ravni podpirati procese za celostno ekologijo. Zato svojo Univerzo prosim, naj nadaljuje z razvojem in krepitvijo teh dveh študijskih programov na meddisciplinarni in transdisciplinarni ravni ter jih po potrebi dopolni z drugimi programi.«
Vzajemnost in bratstvo
Sveti oče je zatem izpostavil, da morata biti v središču formacije na Papeški lateranski univerzi vzajemnost in bratstvo: »Akademska formacija nam pomaga izstopati iz avtoreferencialnosti in spodbuja kulturo vzajemnosti, različnosti in dialoga. Proti temu, kar okrožnica Fratelli tutti opredeljuje kot "virus radikalnega individualizma" (št. 105), vas prosim, da gojite vzajemnost prek odnosov, ki temeljijo na zastonjskosti, ter izkušenj, ki spodbujajo bratstvo in izmenjavo med različnimi kulturami. Papeška lateranska univerza, bogata s prisotnostjo študentov, profesorjev in osebjem s petih celin, predstavlja mikrokozmos vesoljne Cerkve: zato bodite preroško znamenje skupnosti in bratstva.«
Znanstveno raziskovanje
Poleg tega je po papeževih besedah potrebno prav tako spodbujati, zagovarjati in razvijati znanstveno raziskovanje; izpostavil je »goreče iskanje resnice in soočanje z drugimi znanostmi, s stvarnostjo, s težavami in stiskami družbe. Zato mora imeti Univerza usposobljene profesorje, ki imajo pastoralne, pravne in ekonomske pogoje, da se posvečajo akademskemu življenju in raziskovanju; študenti morajo biti motivirani in navdušeni, pripravljeni na zahteven študij«, Univerza pa mora prav tako sodelovati z drugimi centri za študij in poučevanje.
Skupno dobro
Zadnji vidik, o katerem je spregovoril sveti oče, pa je skupno dobro. »Cilj vzgojno-izobraževalnega in akademskega procesa mora biti namreč formacija ljudi, ki bodo v logiki zastonjskosti in gorečnosti za resnico in pravičnost lahko graditelji novega, solidarnega in bratskega sveta. Univerza lahko in mora širiti to kulturo ter postati znamenje in izraz tega novega sveta in iskanja skupnega dobrega«.
Posebno mesto v papeževem srcu
»Lateranska univerza ima v papeževem srcu posebno mesto in papež vas spodbuja, da sanjate "na veliko", da si predstavljate mogoče prostore za krščanstvo prihodnosti, da z veseljem delate, da bi vsi lahko odkrili Kristusa in v Njem našli polnost, h kateri stremijo«.
