Papež Marijinim služabnikom o vračanju k izvirom: V svet prinašati prijateljstvo in mir
Kapitelj reda Marijinih služabnikov po papeževih besedah predstavlja istočasno »vrnitev k izvirom« in »pogled, usmerjen v prihodnost«: »Dve stvari ne moreta biti ločeni: bolj ko se vračamo k svojemu izvoru, bolj postajamo sposobni ustvarjalnosti in preroštva.«
Vrnitev k evangeliju
»Prvi izvir, h kateremu se je treba vedno vračati, je evangelij,« je dejal sveti oče in navedel papeža Frančiška, ki je leta 2014 v apostolskem pismu posvečenim osebam ob letu posvečenega življenja zapisal, da je »za ustanovitelje in ustanoviteljice bilo absolutno pravilo vedno evangelij, vsako drugo pravilo pa je hotelo biti le izraz evangelija in sredstvo, da se ga živi v polnosti ... Njihov ideal je bil Kristus, sprejeti ga v celoti, da bi lahko s Pavlom rekli: “Živeti je zame Kristus” (Flp 1,21); zaobljube so imele smisel le zato, da so uresničili svojo gorečo ljubezen.« Kot je ponovil Leon XIV.: »Najprej se je torej treba vrniti k evangeliju.«
Vrnitev k Pravilu in duhovnemu izročilu
Na drugem mestu je vrnitev v Pravilu, kar je za Marijine služabnike pravilo svetega Avguština, ter vrnitev h Konstitucijam in duhovnemu izročilu, ki izhaja iz njihove zgodovine. »Ti viri vam v določenem smislu ponujajo “eksegetski ključ”, s katerim – s pomočjo Svetega Duha – lahko berete in razlagate to, kar vam govori Božja beseda.«
Vrnitev k poslušanju revnih
Tretji izvir, h kateremu se morajo vrniti, pa je poslušanje krika ubogih. »To je vrnitev v sedanjost kot kairos, kot trenutek milosti, v katerem ima smisel to, kar vam je podaril Gospod. To lepo izraža tema, ki ste jo izbrali za svoja srečanja: “Biti služabniki v polariziranem svetu, da bi gradili to, kar nas povezuje, in spoštovali razlike.”.«
In da bi to trojno vrnitev lahko živeli na najboljši način, ne samo v teh dneh, ampak vedno, jim je sveti oče v nadaljevanju govora ponudil tri poti, ki so značilne za njihovo izročilo. To so bratstvo, služenje in marijanska duhovnost.
Bratstvo: prinašati prijateljstvo in mir
V zvezi z bratstvom je sveti oče spomnil, da je red Marijinih služabnikov najverjetneje edini v zgodovini redovnih skupnosti, ki »ni nastal okoli enega ustanovitelja, karizmatičnega voditelja, ampak okoli skupine sedmih prijateljev, prave evangeljske skupine«. »Ustanovitelj ni en sam človek, ampak več oseb, ki so povezane z močnim prijateljstvom v Kristusu. V svetu, kot je naš, je to znamenje posebne naloge in poklicanosti: živeti in prinašati bratstvo, zlasti tja, kjer so ljudje razdeljeni zaradi konfliktov, bogastva, kulturnih, rasnih ali verskih razlik. V vseh teh okoliščinah ste poklicani, da prinašate prijateljstvo in mir, kot je to bila “sedmerica”, ki je v svoja mesta, prav tako razdeljena zaradi bratomornega sovraštva, prinašala spravo in ljubezen.«
Služenje: gorečnost za Boga in človeka
Na drugem mestu je služenje. Pomenljivo je, da so se prvi člani reda želeli imenovati »služabniki« in da je skupnost svoje prve korake naredila v okviru hospica za revne, bolnišnice Fonte Viva del Bigallo. »Tam so se vaši ustanovitelji posvetili služenju bolnikom, romarjem, revnim ženskam: skratka zadnjim tistega časa, ki so jim dali vse svoje imetje, da bi kot goli sledili golemu Gospodu. Prav ta izkušnja služenja Bogu v ranah trpečih jih je kmalu pripeljala do srečanja z Njim v kontemplaciji na gori Senario, »cor unum et anima una in Deum« (Prvilo, 3). Takšno je življenje po evangeliju: gorečnost za Boga in človeka, ki vodi v enako intenzivno ljubezen do nebes in zemlje.«
Papež je izpostavil, da »se samo v tej povezavi rodijo in zorijo prave izbire, ki tako danes kot takrat omogočajo, da smo prisotni tam, kjer sta brat in sestra najbolj ranjena, tam, kjer nas hoče Gospod«. »V tem smislu vas želim spodbuditi pri vašem služenju revnim – imigrantom, zapornikom, bolnikom – kot tudi pri prizadevanju za spodbujanje celostne ekologije za zaščito stvarstva in oseb na krajih, kjer delujete.«
Marijanska duhovnost: kako stati ob križih
Ob koncu je papež spregovoril še o marijanski duhovnosti. Najstarejše poimenovanje reda sedmih ustanoviteljev je bilo »praecipui amatores dominae nostrae«, kar pomeni veliki, posebni ljubitelji Marije. »Še naprej spodbujajte v Cerkvi pobožnost do Marije, utemeljene na Božji besedi in s trdnimi teološkimi in ekleziološkimi postavkam,« pri čemer je izpostavil pomembnost njihovega dela na teološki fakulteti Marianum in pastoralne oskrbe, ki jo opravljajo v mnogih marijanskih svetiščih.
»Predragi, naj vam Marija, ki stoji pod Križem močna in zvesta, kaže, kako stati ob številnih križih, na katerih Kristus še vedno trpi v svojih bratih, ter vam prinese tolažbo, občestvo, pomoč in dragoceni kruh ljubezni.«
