Pri papežu budistična delegacija iz Mongolije: Človeštvo usmerjati proti kulturi miru

Vsesplošna želja po miru nas vse poziva h konkretnim dejanjem. Kot verski voditelji smo odgovorni za usmerjanje človeštva, da se odpove nasilju in sprejme kulturo miru, je dejal sveti oče članom budistične delegacije iz Mongolije, s katerimi se je srečal v ponedeljek, 13. januarja 2025. Prisoten je bil tudi kardinal Giorgio Marengo, apostolski prefekt v mongolski prestolnici Ulan Bator.

Vatican News

Obisk Mongolije leta 2023

Sveti oče je izpostavil »prijateljske in trajne odnose med Svetim sedežem in plemenitim mongolskim narodom«, ki jih je tudi sam doživel med svojim apostolskim potovanjem v Mongolijo leta 2023. Eden od pomembnih trenutkov tega obiska je bilo medversko srečanje, na katerem so udeleženci razmišljali o »globokem duhovnem hrepenenju, lastnem vsem moškim in ženskam, ki ga lahko primerjamo z velikim združenjem bratov in sester, ki hodijo skozi življenje z očmi, uprtimi v nebo«, je dejal papež in dodal, da jih pozdravlja kot »brat vseh vas, v imenu skupnega verskega iskanja in pripadnosti istemu človeštvu« (Govor na ekumenskem in medverskem srečanju, Ulan Bator, 3. september 2023).

Mongolska družba, bogata z vrednotami

Od devetdesetih let dalje je Mongolija doživela »korenito versko prenovo«, pri čemer je sveti oče z naklonjenostjo izpostavil njihovo predanost in prispevek. »Z oživljanjem tradicionalnih duhovnih praks in njihovim vključevanjem v razvoj države je Mongolija obnovila svojo bogato versko dediščino ter istočasno pokazala, da si prizadeva za uspešen prehod v demokracijo. Poleg tega je vaše zavzemanje za versko svobodo in dialog med različnimi veroizpovedmi ustvarilo okolje vzajemnega spoštovanja do vseh tradicij, kar spodbuja družbo, ki je ne bogati le materialna blaginja, temveč tudi vrednote, ki so bistvene za bratsko solidarnost. S spodbujanjem teh vrednot imajo verstva temeljno vlogo pri gradnji pravične in povezane družbe.«

Skupni cilj: graditi mirnejši svet

Papež je spregovoril še o jubilejnem letu in pojasnil da je to po krščanskem izročilu »čas romanja, sprave in upanja«. »To sveto leto, ki ga zaznamujejo naravne nesreče in človeški konflikti, nas spominja na skupni cilj, da bi zgradili mirnejši svet, ki bi spodbujal sožitje med ljudmi in z našim skupnim domom. Vsesplošna želja po miru nas vse poziva h konkretnim dejanjem: zlasti kot verski voditelji, ukoreninjeni v svojih učenjih, smo odgovorni za usmerjanje človeštva, da se odpove nasilju in sprejme kulturo miru,« je dejal papež Frančišek in zaželel, da bi bili trdni pri svojem prizadevanju, dejavni v sočutju in radostni v upanju.

Sobota, 18. januar 2025, 11:21