Papež semeniščnikom iz Cordobe: Prepoznati znamenja upanja, biti sejalci upanja

Vatican News

Smer je srečanje z Jezusom

Papež se v govoru naveže na sveto leto in izpostavi upanje, ki ga bogoslovci na življenjski poti lahko prepoznajo kot znamenja, ki kažejo pot. »Prvo znamenje je smer: proti nebu, proti končnemu srečanju z Jezusom. Ne na prva mesta, ne na najbolj udobna mesta – to so slepe ulice, iz katerih se moramo z naporom in sramom vračati nazaj.«

Biti sejalci upanja

Drugo znamenje na življenjski poti so nevarnosti na poti. Bogoslovci in njihovi formatorji prihajajo iz semenišča, ki se imenuje po svetem Pelagiju in stoji na starodavnem mestu, kjer je bil tabor mučencev. Papež jih spodbudi, da »opremljeni s čelado upanja«, lahko pričujejo in vztrajajo na Gospodovi poti, prepričani, da jih bo Jezus vedno podpiral in jim dal tudi moč, da bodo sejalci upanja.

Jezus daje počitek

Tretje znamenje so po papeževih besedah trenutki oddiha. »Na tej poti, ki vas je pripeljala v Rim, da bi šli skozi sveta vrata in obiskali grobove apostolov, potrebujemo podporo, prisotnost Njega, ki je naše edino upanje, Jezusa. On se nam predstavlja kot Učitelj, kot Gospod, daje se nam kot hrana v svoji besedi in evharistiji, daje nam zavetje, ko smo sredi poti, in nas sprejme, ko nas dohiti utrujenost in se moramo ustaviti in si odpočiti. Brez tega upanja bi bilo neumno podati se na pot, a če zaupamo vanj, vemo, da bomo prispeli v želeni pristan.«

Upanje ne pomeni izgovarjati vljudnostne besede

Sveti oče še izpostavi, da sejati upanje ne pomeni vljudnih besed in medle dobrote. »Ta pot je Jezusova pot. Je pot, na kateri ne moremo napredovati sami, temveč v skupnosti, ko vodimo, branimo, pomagamo in blagoslavljamo tiste, ki nam jih je Gospod zaupal.«